Najnovejša raziskava znanstvenikov z instituta Scripps za oceanografijo na Univerzi v Kaliforniji San Diego razkriva, da bi vključitev škode v oceanih v izračune družbenih stroškov ogljika skoraj podvojila ocenjeni gospodarski vpliv podnebnih sprememb. Raziskovalci so tako imenovani »modri« družbeni strošek ogljika ocenili na dodatnih 46,2 dolarja na tono ogljikovega dioksida, kar skupne stroške zviša na 97,2 dolarja na tono. Glede na ocene, da so svetovne emisije v letu 2024 znašale 41,6 milijarde ton, to pomeni skoraj dva bilijona dolarjev letne škode v oceanskem ekosistemu, ki v standardnih modelih do zdaj ni bila upoštevana. Poročilo izpostavlja, da so bili oceani kljub svoji ključni vlogi pri uravnavanju podnebja doslej prezrti v ekonomskih analizah škode zaradi toplogrednih plinov. Posledice segrevanja in zakisljevanja morij se kažejo v degradaciji koralnih grebenov, zmanjšanju ribolovnih virov in poškodbah obalne infrastrukture. Tudi če bi države izpolnile svoje zaveze glede zmanjšanja emisij, strokovnjaki opozarjajo, da bo globalno segrevanje preseglo meje, ki jih številni morski ekosistemi še lahko varno prenesejo. Poleg neposredne škode študija preučuje tudi tveganja podnebnega inženiringa, ki bi z metodami spreminjanja oceanske biologije ali kemije poskušal omejiti segrevanje. Znanstveniki svarijo, da bi takšni posegi, čeprav namenjeni zmanjšanju sončnega sevanja, lahko povzročili nepredvidljive posledice za morsko življenje. Študija poudarja nujnost celostnega upoštevanja morskih ekosistemov pri načrtovanju podnebnih politik in ocenjevanju finančnih tveganj, ki jih prinašajo emisije.